Zdaj živi v Zagorju. Osnovno šolo je obiskoval na Ravnah na Koroškem, od leta 1979, po preselitvi družine, pa v Slovenj Gradcu. Od leta 1993 živi v Zagorju. Je eden bolj priznanih instrumentalistov, avtorjev melodij in priredb ter producentov na narodnozabavni sceni, poleg tega pa še direktor založbe in tonski mojster. O svoji povezanosti z glasbo je povedal: »Glasba me je veselila od malih nog. Vsa rodbina po očetovi strani je bila glasbeno nadarjena. Prve prijeme na frajtonarici mi je pokazal stric. Sicer pa sem v nižji glasbeni šoli končal pet letnikov klavirske harmonike. Ves čas sem vneto poslušal skladbe bratov Avsenik. Ljubezen do njune glasbe me je začasno minila, ko sem spoznal jazz, bolje rečeno, tradicionalni jazz dixieland in swing. Sam sem se naučil nekaj prijemov na kontrabasu, v sedmem razredu osnovne šole pa sem se začel učiti pozavne. Vse to me je spodbudilo k vpisu v srednjo glasbeno šolo (pozavna), ker pa še nisem bil povsem prepričan, da si želim postati poklicni glasbenik, sem se hkrati vpisal še na srednjo tehniško šolo, na obe v Mariboru.«
V Mariboru se je vključil v Big band, začel pa je igrati tudi v narodnozabavnih zasedbah. Tu se je prvič spopadel z baritonom. Njegov prvi resnejši stik z narodnozabavnimi glasbeniki je bilo občasno nadomeščanje pri snemanju in igranju v ansamblu Trim (takrat še z Dragico Kovačič), pozneje pa igranje v ansamblu Celjski instrumentalni kvintet (1985–1989). V tej zasedbi se je uveljavil tudi kot komponist in aranžer. »Hkrati sem eno leto igral prvo pozavno v mariborski operni hiši. Ta mi je ponudila štipendijo in zagotovljeno delovno mesto, ko končam šolanje. Na republiških in državnih tekmovanjih srednjih glasbenih šol (takrat še nekdanja Jugoslavija) sem dosegel kar nekaj lepih uspehov (zlata priznanja), vse s pozavno, kot solist ali v komornih skupinah.« Še pred koncem študija v Mariboru se je vpisal na jazzovski oddelek in klasično akademijo v avstrijskem Gradcu, naredil sprejemne izpite in eno leto obiskoval predavanja. Naredil je tudi sprejemne izpite na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Vmes je moral k vojakom, potem pa je nadaljeval študij glasbe v Ljubljani. V tistem obdobju je napisal nekaj skladb za domače in tuje narodno-zabavne ansamble. »Ko sem s Celjskim instrumentalnim kvintetom posnel nekaj televizijskih oddaj, me je opazil Slavko Avsenik, hkrati pa je njegov brat Vilko poizvedoval o meni na Akademiji za glasbo.
Tako je leta 1989 prišlo vabilo k znamenitemu Ansamblu bratov Avsenik, poleg tega pa se mi je ponujalo mesto v Orkestru Slovenske filharmonije. Prevladala je narodnozabavna glasba. Žal pa je sreča trajala le kratek čas, saj je Ansambel bratov Avsenik leta 1990 prenehal z delovanjem. Naslednja 3 leta smo sicer še delovali kot studijska zasaedba in na TV oddajah na nemškem govornem področju«.
Igor Podpečan se je nedolgo zatem s harmoniko vključil v znan avstrijski ansambel Filzmooser Buam iz Salzburga in z njim preživel tri leta (1991–1993). »Kmalu pa se je začela porajati želja, da bi ustvaril svoj kvintet in hkrati igral vse druge zvrsti plesne glasbe. To se je zgodilo leta 1992, ko sem skupaj s prijateljem in klarinetistom v ansamblu Igor in Zlati zvoki Brankom Jahnom ustanovil studio in pozneje še založbo Zlati zvoki.« Skladatelj Igor Podpečan je dosegel nekaj lepih uspehov na festivalih Narečna popevka (Irena Vrčkovnik, Modrijani, Rudi Šantl….), Slovenska polka in valček (Ptujskih 5, Vesele Štajerke, Navihanke, Igor in zlati zvoki, skupina Bum …) in drugih.
Napisal je več kot 1500 skladb za znane narodnozabavne skupine, otroke, pihalne orkestre in vokalne skupine; kot glasbeni producent, avtor ali izvajalec sodeloval z znanimi imeni domače in zabavne glasbe: Lojze Slak, Slavko Avsenik, Boris Kovačič, Modrijani, Slovenski muzikantje, Štirje kovači, Brane Klavžar, CIK, Vesele Štajerke, Navihanke, ans. Slovenija, Gamsi, Oto Pestner, Natalija Verboten, Irena Vrčkovnik….
– v teh zadnjih letih je doživel nekaj lepih uspehov tudi kot komponist na festivalih Vesela jesen (Irena Vrčkovnik- Moj Šocej – 1. nagrada občinstva; Vindi, Vesele Štajerke, Zasavci…) Slovenska polka in valček ‘95 (Ptujskih 5), pisal za znane ansamble: Slov. muzikantje, CIK, Melos, Vesele Štajerke, Gamsi, Rosa, R. Zupan, Slovenija, Modri val, Dvojčici Vlasta ibn Vesna , Natalija Verboten, Irena Vrčkovnik, ans. Braneta Klavžarja, Denis Novato, Prerod, pihalne orkestre Svea in VIVA, Mlade frajle, aranžmaji za etno skupino Orlek, Igorin ZZ- (Zlatolaska Slovenski valček leta 1998), Festival Slovenska polka in valček 2003 (tri prve 1. nagrade za valček, za polko in kot skladbo v celoti), Vesela Jesen 2003 (1. nagrada občinstva- skladba Moje dekle – s skupino Modrijani)
